Davčna blagajna

Davčne blagajne: Imeti jih boste morali vsi, ki poslujete z gotovino

avtor
Teja Grapulin
02.02.2015 12:32
Vir: Finance

Izjeme ste le tisti, ki ne morete imeti interneta, davčne blagajne bodo obvezne od 1. januarja 2016

Ministrstvo za finance (MF) vladi predlaga uvedbo davčnih blagajn, ki bodo neposredno povezane z informacijskim sistemom Finančne uprave (FURS) in bodo omogočale izmenjavo podatkov v realnem času, piše v akcijskem načrtu za uvedbo davčnih blagajn. Do konca marca naj bi bil predlog Zakona o davčnih blagajnah na vladi, uporaba davčnih blagajn bo obvezna s 1. januarjem 2016.

Izmenjava podatkov s FURS bo potekala prek interneta, in sicer še pred izdajo računa. Informacijski sistem FURS bo preveril poslane podatke in poslal blagajni posebno enkratno identifikacijsko številko računa, ki se bo izpisala na računu. Postopek bo trajal manj kot 2 sekundi. S takšnim postopkom bo FURS pred izdajo verificiral izdani račun.

Kdo bo moral imeti davčno blagajno

Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino. Torej tisti, ki prodajajo blago ali storitve za gotovino, to je v primerih, ko poteka plačilo v bankovcih, kovancih ali s karticami. Izjeme bodo po vsej verjetnosti še naprej kmetje, gozdarji in čebelarji, ki prodajajo svoje izdelke iz osnovne kmetijske (gozdarske, čebelarske) dejavnosti. Za te izdelke namreč že zdaj ni treba izdajati računov. Torej če ste registrirani kmet in prodajate peso, računa ni treba izdati. Če prodajate sok iz pese, pa morate imeti posel zabeležen, izdajati morate račune.

Izjeme se bodo v osnovi določile za zavezance, ki nimajo možnosti dostopa do interneta, pojasnjujejo na MF. Izjeme bodo določene taksativno in restriktivno, še poudarjajo. Torej – če izdate na leto denimo le tri račune (in poslujete z gotovino), boste sodeč po zdaj objavljenem akcijskem načrtu morali imeti davčno blagajno. Ki vas bo lahko stala več sto evrov.

Menjava obstoječih blagajn ne bo potrebna

Ker bo šlo za odprt sistem, bo zavezanec lahko uporabljal katerokoli elektronsko napravo za izdajo računa, to bo lahko navaden osebni računalnik, tablični računalnik ali pametni telefon. Menjava obstoječih blagajn, razen v redkih primerih, ne bo potrebna, saj se v blagajniški program doda program za izmenjavo podatkov s FURS. Kot pojasnjujejo na MF, imajo nekateri slovenski proizvajalci v svojih blagajniških programih že implementirano možnost izmenjave podatkov, ki jo morajo le še aktivirati. Certificiranje programske in strojne opreme ne bo potrebno.

Kakšni bodo stroški

Po oceni FURS je v Sloveniji okoli 80.000 davčnih zavezancev, ki bodo potrebovali davčne blagajne. Strošek njihove vključitve v davčne blagajne pa bo različen, in sicer od nič do okoli 300 evrov, ugotavljajo na MF. Nič ali minimalno stroškov naj bi imeli tisti, ki pri izdajo računov že uporabljajo računalniške registrske blagajne. Zavezanci, ki pri izdaji računov še ne uporabljajo računalniških registrskih blagajn, bodo imeli največ stroškov, saj bodo morali nabaviti tudi računalnik z možnostjo dostopa do interneta. Poleg tega bo zanje vstop v sistem davčnih blagajn pomenil stroške nekje od 200 do 300 evrov.

Scenariji za izpade internetnih povezav ali elektrike

V primeru nezmožnosti povezave blagajne zavezanca s centralnim informacijskim sistemom FURS, denimo izpada internetne povezave ali centralnega informacijskega sistema FURS, bo izdala blagajna račun brez povezovanja na FURS. Račun v tem primeru ne bo vseboval enkratne identifikacijske številke, ampak le zaščitno številko izdajatelja računa.

FURS bo preverjal zavezance, ki ne bodo izdajali računov z enkratno identifikacijsko številko in zavezance z velikim številom naknadno verificiranih računov.

Zavezanci bodo imeli v izjemnih primerih, ko uporaba blagajn ni mogoča, denimo okvara, izpad električne energije, možnost izdajanja računov z uporabo vezane knjige računov. Izdane račune iz vezane knjige računov bo zavezanec naknadno verificiral na FURS.

Bo res manj utaj?

Na Hrvaškem so ob uvedbi davčnih blagajn sicer predvsem od gostincev pobrali več davkov. A je treba poudariti, da Hrvati pred tem niso imeli takšnih obveznih računalniških blagajn, kot jih imamo mi. torej – vsi ki poslujejo z gotovino že od julija 2013 ne smejo imeti blagajn, ki omogočajo brisanje ali spreminjanje računov brez sledi. To je bilo po oceni nekdanjega ministrstva za finance, ko ga je vodil še Uroš Čufer, tudi dovolj. Namreč – kdor hoče goljufati, bo to na podoben način lahko počel še naprej. pač ne bo izdal računa, imel bo vzporedne blagajne in podobno.

Zato nekateri podjetniki ocenjujejo, da bi bilo tako za njih kot za državo enostavneje, bolje in donosneje, če bi uvedli pavšal, ki bi zajemal več poslovnih subjektov. zdaj je meja za vstop v pavšalno obdavčitev največ sto tisoč evrov letnega prometa.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.