Obvezni interni akti v podjetju

Obvezni interni akti v podjetju

V praksi se večkrat izkaže, da veliko podjetji ne hrani in ne vodi evidenc z ustreznimi zakonsko predpisanimi akti. Vodenje nekaterih evidenc je namreč zakonsko predpisano, druge pa so priporočljive za lažjo organizacijo ter bolj varno poslovanje. V aktih so zajete smernice in možnosti, ki se jih podjetje drži pri svojem poslovanju.
ZAKONSKO OBVEZNI AKTI

1) Pravilnik o računovodstvu = v njem podjetje predstavi način vodenja poslovnih knjig, računovodske usmeritve podjetja ter vrednotenje posameznih ekonomskih kategorij.
Določi način organizacije ter zadolžitve računovodstva – ima notranje, zunanje računovodstvo, kakšne so zadolžitve vsakega. Uredi pravice in obveznosti v zvezi z razpolaganjem z osnovnimi sredstvi, finančnimi sredstvi ter jih vsaj 1-krat letno uskladi v poslovnih knjigah z dejanskimi stanji…

2) Izjava o varnosti z oceno tveganja = takšno izjavo za vsako posamezno podjetje izda ustrezno usposobljen strokovnjak. V njej  delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen (17. člen ZVZD-1). Delodajalec mora izvesti napotitev na zdravstveni pregled vsakih nekaj let, zaposleni pa morajo opraviti izpit iz varstva pri delu.
Izjavo je potrebno posredovati tudi zaposlenim.

3) Pravilnik o ugotavljanju alkoholiziranosti, uživanju drog in drugih prepovedanih substanc na delovnem mestu = določi se postopek in način ugotavljanja vsebnosti prepovedanih substanc za zaposlene

4) Pravilnik o ukrepih delodajalca za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu – mobinga = po ZDR-1 je prepovedano spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu. Pomembno je varovanje dostojanstva delavca pri delu. Delodajalec mora v pravilniku določiti ukrepe za preprečevanje in reševanje morebitnih primerov mobinga v delovnem procesu.

5) Pravilnik o izvajanju programa promocije zdravja na delovnem mestu = zagotovljena mora biti ustrezna sredstva in način izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu. Npr. fontana s pitno vodo v podjetju, tečaj nordijske hoje za zaposlene…več na spletni strani Ministrstva za zdravje: Smernice za promocijo zdravja

ZAKONSKO OBVEZNI AKTI ZA DOLOČENA PODJETJA

6) Interni akt o davčnem potrjevanju računov = akt je zahtevan pri podjetjih, ki imajo gotovinsko poslovanje in so zavezani k davčnemu potrjevanju računov. S tem aktom se naredi popis in dodeli oznako poslovnim prostorom. Sprejme se pred začetkom izdaje računov pri gotovinskem poslovanju, saj zajema tudi pravila za dodeljevanje  zaporednih številk računov.

7) Akt o sistematizaciji delovnih mest = obvezen v kolikor ima podjetje več kot 10 zaposlenih.
Pomemben je z organizacijskega vidika, saj določa pogoje za opravljanje dela ter dolžnosti, obveznosti in odgovornosti zaposlenih na določenem delovnem mestu. Dobra sistematizacija delovnih mest omogoča podlago za sklepanje delovnih razmerij in učinkovito selekcijo kadrov, saj služi kot podlaga za izbor najustreznejših kadrov.

8) Pravilnik o varovanju osebnih podatkov = obvezen je za podjetja, ki imajo več kot 50 zaposlenih, za upravljalce osebnih podatkov iz javnega sektorja, notarje, odvetnike, detektive, izvršitelje, izvajalce zasebnega varovanja, zasebne zdravstvene delavce, izvajalce zdravstvenih storitev ter upravljalce osebnih podatkov. Tudi ostala podjetja, ki na katerikoli način zbirajo in obdelujejo osebne podatke, morajo imeti naveden pravilnik, saj lahko le na takšen način dokazujejo, da ustrezno izvajajo ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov.

Če vas za sprejem teh aktov ne prepriča lažje poslovanje, naj vas vsaj mirnejše poslovanje, saj so zagrožene sankcije določene z globo od 2.000 € do 40.000 €. Z globo od 500 € do 4.000 € se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, ki aktov ne sprejme oz. jih ne izvaja.

Obvezni interni akti v podjetju

Nova izdaja dokumenta Izmenjava podatkov o finančnih računih – poročanje o finančnih računih (Vprašanja in odgovori)

Opis

Države članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (»Organisation for Economic Cooperation and Development – OECD«) so se zavezale, da bodo skupaj nastopile v boju proti čezmejnim davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju. Svet OECD je zato 15. julija 2014 sprejel OECD Standard avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih za namene obdavčevanja (v nadaljevanju: OECD standard). Sestavni del OECD standarda je Vzorčni sporazum med pristojnimi organi, Enotni standard poročanja (v nadaljnjem besedilu: CRS), komentar in Vodič k CRS XML shemi poročanja. Celoten seznam jurisdikcij , ki so se zavezale k implementaciji novega OECD standarda, je objavljen na spletni strani OECD.

Med podpisnicami Večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij (v nadaljnjem besedilu: MCAA) o finančnih računih je bila 29. oktobra 2014 med 52 jurisdikcijami tudi Slovenija, s čimer se je zavezala k implementaciji CRS in prvi avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih z drugimi jurisdikcijami že v letu 2017. Celoten seznam jurisdikcij , ki so podpisale MCAA, je objavljen na spletni strani OECD.

Jurisdikcije, ki so se zavezale uvesti OECD standard, morajo sprejeti predpise, ki določajo obveznost finančnih institucij, da izvajajo postopke dolžne skrbnosti in poročajo informacije, kot določa CRS. Z namenom, da bo razširjena avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih znotraj Evropske unije skladna z mednarodnim razvojem na tem področju, je Svet EU dne 9. decembra 2014 sprejel Direktivo Sveta 2014/107/EU o spremembi Direktive Sveta 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja. Sestavni del direktive sta tudi priloga I – pravila o poročanju in dolžni skrbnosti za podatke o finančnih računih in priloga II – dopolnilna pravila o poročanju in dolžni skrbnosti za podatke o finančnih računih.

Direktiva Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčevanja ter vsebina OECD standarda avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih za namene obdavčevanja sta bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2I) je bil sprejet na redni seji v Državnem zboru dne 19. 11. 2015 in je začel veljati 1. 1. 2016.

Z uvedbo nove zakonodaje je poročevalska finančna institucija Slovenije dolžna Finančni upravi Republike Slovenije letno sporočati informacije o finančnih računih nerezidentov. V ta namen je finančna institucija dolžna od novih strank, v določenih primerih pa tudi od obstoječih, pridobiti predpisane podatke, med drugim tudi podatek o rezidentstvu stranke za davčne namene. Te podatke sporoči stranka finančni instituciji na posebnem obrazcu – samopotrdilu. Finančna uprava Republike Slovenije bo predpisane informacije o finančnih računih letno sporočala pristojnemu organu druge države, v kateri je stranka rezident za davčne namene.

Nova zakonodaja tako vpliva na fizične in pravne osebe, ki:

bodo postale stranke finančne institucije po 1. 1. 2016 ali
so na dan 31. 12. 2015 že obstoječe stranke finančne institucije in imajo svoj stalni/začasni naslov izven Republike Slovenije ali
bodo v času poslovanja s finančno institucijo spremenile svoje podatke.

Finančna institucija lahko podatke, ki so sestavni del samopotrdila, pridobi od stranke preko obrazca, ki je primeroma objavljen na spletnih straneh posameznih finančnih institucij in tudi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije pod rubriko »Obrazci«.

Nova izdaja dokumenta Izmenjava podatkov o finančnih računih – poročanje o finančnih računih (Vprašanja in odgovori)

Lestvica za odmero dohodnine in splošna olajšava 2017- informacije o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R

Lestvica za odmero dohodnine in splošna olajšava 2017 – informacija o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R -vir: Racunovodja.com

Uradnem listu Republike Slovenije, št. 63/2016, z dne 7. 10. 2016, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona dohodnini (novela ZDoh-2R), ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu in se uporablja za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2017.

V nadaljevanju podajamo informacije o novostih, ki jih prinaša novela ZDoh-2R v zvezi z lestvico za odmero dohodnine in splošno olajšavo.

Povišanje dohodkovnega praga za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave za 300 eurov

Z davčnim letom 2017 se spreminja dohodkovni prag za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave, tako da se povečuje za 300 eurov, s sedanjih 10.866,37 eura skupnih aktivnih dohodkov zavezanca na 11.166,37 eura skupnih aktivnih dohodkov zavezanca. Višina dodatne splošne olajšave in višina dohodkovnega praga za upravičenost do nižje dodatne splošne olajšave se ne spreminjata.

Zneski splošne olajšave v skladu s spremenjenim 111. členom ZDoh-2:

Če znaša skupni dohodek v eurih Znaša splošna olajšava v eurih
Nad Do
11.166,37 6.519,82
11.166,37 12.570,89 4.418,64
12.570,89 3.302,70

Sprememba lestvice za odmero dohodnine

Lestvica za odmero dohodnine se spreminja tako, da se med sedanja 2. in 3. razred uvaja nov davčni razred, pri meji neto davčne osnove v višini 48.000 eurov in s stopnjo 34 %. Hkrati se stopnja dohodnine v četrtem davčnem razredu zniža z 41 % na 39 %.

Lestvica za odmero dohodnine, ki v skladu s spremenjenim 122. členom ZDoh-2 velja za davčna leta od 1. januarja 2017 dalje:

Če znaša neto letna davčna osnova v eurih

Znaša dohodnina v eurih

Nad

Do

8.021,34

16 %

8.021,34

20.400,00

1.283,41

+ 27 % nad 8.021,34

20.400,00

48.000,00

4.625,65

+ 34 % nad 20.400,00

48.000,00

70.907,20

14.009,65

+ 39 % nad 48.000,00

70.907,20

22.943,46

+ 50 % nad 70.907,20

http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=941+

Rok za oddajo vloge za vzdrževane družinske člane 05.02. 2017

Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane vložijo zavezanci za dohodnino, ki med letom (pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka) niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in zavezanci, ki so olajšavo med letom uveljavljali, pa želijo te podatke spremeniti.

Vlogo je potrebno oddati najpozneje do 5. Februarja! Podpisano vlogo je potrebno oddati po pošti ali osebno na pristojni davčni urad (kjer je zavezanec vpisan v davčni register). Vlogo je mogoče oddati tudi prek sistema eDavki.

Kliknite TUKAJ za ogled dokumenta “Vloga posebne olajšave”

NAVODILA ZA UPORABO PROGRAMA

Spoštovani uporabniki.

Vabimo vse nove uporabnike, da si preberejo navodila, za lažji začetek uporabe programa eCreator.

Navodila ne obsegajo celotnega programa, saj ga stalno dopolnjujemo, vendar povsem zadostuje, da osvojite osnovne funkcije. Za naprednejše nastavitve pri uporabi programa, pa Vas vabimo, da se obrnete na svojega skrbnika, oz. kontaktno osebo, ki Vam je priporočila program.

NAVODILA ZA UPORABO

Davčna blagajna

Davčne blagajne: Imeti jih boste morali vsi, ki poslujete z gotovino

avtor
Teja Grapulin
02.02.2015 12:32
Vir: Finance

Izjeme ste le tisti, ki ne morete imeti interneta, davčne blagajne bodo obvezne od 1. januarja 2016

Ministrstvo za finance (MF) vladi predlaga uvedbo davčnih blagajn, ki bodo neposredno povezane z informacijskim sistemom Finančne uprave (FURS) in bodo omogočale izmenjavo podatkov v realnem času, piše v akcijskem načrtu za uvedbo davčnih blagajn. Do konca marca naj bi bil predlog Zakona o davčnih blagajnah na vladi, uporaba davčnih blagajn bo obvezna s 1. januarjem 2016.

Izmenjava podatkov s FURS bo potekala prek interneta, in sicer še pred izdajo računa. Informacijski sistem FURS bo preveril poslane podatke in poslal blagajni posebno enkratno identifikacijsko številko računa, ki se bo izpisala na računu. Postopek bo trajal manj kot 2 sekundi. S takšnim postopkom bo FURS pred izdajo verificiral izdani račun.

Kdo bo moral imeti davčno blagajno

Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino. Torej tisti, ki prodajajo blago ali storitve za gotovino, to je v primerih, ko poteka plačilo v bankovcih, kovancih ali s karticami. Izjeme bodo po vsej verjetnosti še naprej kmetje, gozdarji in čebelarji, ki prodajajo svoje izdelke iz osnovne kmetijske (gozdarske, čebelarske) dejavnosti. Za te izdelke namreč že zdaj ni treba izdajati računov. Torej če ste registrirani kmet in prodajate peso, računa ni treba izdati. Če prodajate sok iz pese, pa morate imeti posel zabeležen, izdajati morate račune.

Izjeme se bodo v osnovi določile za zavezance, ki nimajo možnosti dostopa do interneta, pojasnjujejo na MF. Izjeme bodo določene taksativno in restriktivno, še poudarjajo. Torej – če izdate na leto denimo le tri račune (in poslujete z gotovino), boste sodeč po zdaj objavljenem akcijskem načrtu morali imeti davčno blagajno. Ki vas bo lahko stala več sto evrov.

Menjava obstoječih blagajn ne bo potrebna

Ker bo šlo za odprt sistem, bo zavezanec lahko uporabljal katerokoli elektronsko napravo za izdajo računa, to bo lahko navaden osebni računalnik, tablični računalnik ali pametni telefon. Menjava obstoječih blagajn, razen v redkih primerih, ne bo potrebna, saj se v blagajniški program doda program za izmenjavo podatkov s FURS. Kot pojasnjujejo na MF, imajo nekateri slovenski proizvajalci v svojih blagajniških programih že implementirano možnost izmenjave podatkov, ki jo morajo le še aktivirati. Certificiranje programske in strojne opreme ne bo potrebno.

Kakšni bodo stroški

Po oceni FURS je v Sloveniji okoli 80.000 davčnih zavezancev, ki bodo potrebovali davčne blagajne. Strošek njihove vključitve v davčne blagajne pa bo različen, in sicer od nič do okoli 300 evrov, ugotavljajo na MF. Nič ali minimalno stroškov naj bi imeli tisti, ki pri izdajo računov že uporabljajo računalniške registrske blagajne. Zavezanci, ki pri izdaji računov še ne uporabljajo računalniških registrskih blagajn, bodo imeli največ stroškov, saj bodo morali nabaviti tudi računalnik z možnostjo dostopa do interneta. Poleg tega bo zanje vstop v sistem davčnih blagajn pomenil stroške nekje od 200 do 300 evrov.

Scenariji za izpade internetnih povezav ali elektrike

V primeru nezmožnosti povezave blagajne zavezanca s centralnim informacijskim sistemom FURS, denimo izpada internetne povezave ali centralnega informacijskega sistema FURS, bo izdala blagajna račun brez povezovanja na FURS. Račun v tem primeru ne bo vseboval enkratne identifikacijske številke, ampak le zaščitno številko izdajatelja računa.

FURS bo preverjal zavezance, ki ne bodo izdajali računov z enkratno identifikacijsko številko in zavezance z velikim številom naknadno verificiranih računov.

Zavezanci bodo imeli v izjemnih primerih, ko uporaba blagajn ni mogoča, denimo okvara, izpad električne energije, možnost izdajanja računov z uporabo vezane knjige računov. Izdane račune iz vezane knjige računov bo zavezanec naknadno verificiral na FURS.

Bo res manj utaj?

Na Hrvaškem so ob uvedbi davčnih blagajn sicer predvsem od gostincev pobrali več davkov. A je treba poudariti, da Hrvati pred tem niso imeli takšnih obveznih računalniških blagajn, kot jih imamo mi. torej – vsi ki poslujejo z gotovino že od julija 2013 ne smejo imeti blagajn, ki omogočajo brisanje ali spreminjanje računov brez sledi. To je bilo po oceni nekdanjega ministrstva za finance, ko ga je vodil še Uroš Čufer, tudi dovolj. Namreč – kdor hoče goljufati, bo to na podoben način lahko počel še naprej. pač ne bo izdal računa, imel bo vzporedne blagajne in podobno.

Zato nekateri podjetniki ocenjujejo, da bi bilo tako za njih kot za državo enostavneje, bolje in donosneje, če bi uvedli pavšal, ki bi zajemal več poslovnih subjektov. zdaj je meja za vstop v pavšalno obdavčitev največ sto tisoč evrov letnega prometa.